25 let Wikipedije: razpeta med človeško in umetno inteligenco

Zgodovino interneta lahko upravičeno delimo na obdobje pred nastankom Wikipedije in po njem. Ko je ta "ljudska enciklopedija" 15. januarja 2001 zaživela, je povzročila revolucijo v dostopu do informacij, saj je odvzela monopol strokovnjakom in institucijam ter ga predala decentralizirani skupnosti, piše nemški Deutsche Welle (DW).

Kljub globalnemu uspehu pa projekt že od samega začetka zaznamuje napetost med vizijama njegovih ustanoviteljev. Jimmy Wales je zagovarjal radikalno odprtost, kjer lahko vsakdo prispeva k "vsoti človeškega znanja", medtem ko je bil Larry Sanger skeptičen in prepričan, da popolna odprtost brez strokovnega nadzora neizogibno vodi v pristranskost.

Danes Wikipedija vsebuje več kot sedem milijonov člankov samo v angleščini in deluje v več kot 300 jezikih, pri čemer se uredniki ravnajo po načelih nevtralnosti in preverljivosti virov. Kljub temu kritike ne pojenjajo: Sanger trdi, da je platforma postala odmevna komora "globalne, sekularne in progresivne" manjšine, ki izriva drugačna stališča, medtem ko Wales verjame, da kolektivno delo vodi do objektivnih dejstev, navaja DW.

Poleg ideoloških bitk se Wikipedija sooča tudi s strukturnimi težavami, zlasti s pomanjkanjem ženskih urednic (le 10–20 %), kar ustvarja velike vsebinske vrzeli, ki jih skušajo zapolniti s pobudami, kot je "Women in Red".

Grožnja umetne inteligence

Največjo grožnjo v letu 2025 pa predstavlja umetna inteligenca. Pojavil se je nevaren povratni krog: veliki jezikovni modeli se učijo na Wikipediji, nato pa generirajo nezanesljive vsebine, ki se vračajo nazaj na platformo. Ta pojav je še posebej uničujoč za manjše jezikovne različice, grenlandska Wikipedija je denimo doživela "spiralo propada", ko so jo preplavili z napakami polni članki, ki jih je ustvarila AI, kar je ogrozilo celo integriteto samega jezika, poroča DW.

Prav umetna inteligenca je rodila tudi prvega resnega tekmeca, Grokipedio podjetja xAI Elona Muska. Ta se oglašuje kot alternativa domnevni levičarski pristranskosti Wikipedije (ki jo Musk slabšalno imenuje "Wokipedia").

Grokipedia združuje kopirane vsebine z generiranimi zapisi modela Grok. Larry Sanger v tem vidi prihodnost enciklopedistike, saj meni, da je neposredna interakcija s "strojem" hitrejša in manj konfliktna kot usklajevanje s človeškimi uredniki. Jimmy Wales medtem ostaja skeptičen in dvomi, da lahko umetna inteligenca resnično nadomesti človeško presojo pri ustvarjanju kakovostnega in smiselnega znanja.